ČAS

Čas in merjenje časa

1. Razlaga učne snovi.

UVODNA MOTIVACIJA, RAZMISLEK:

Na sliki je egipčanska naprava za merjenje.

  •  Kaj meniš kaj meri ta naprava in kako?

Odgovor

Na sliki je stara egipčanska sončna ura. Bila je podobna veliki ležeči črki T, čas pa so merili s senco, ki je padla na časovno lestvico.

 

 

SLOVARČEK: DAWN – zora, DUSK – mrak, SHADOW – senca

Za merjenje s pomočjo egiščanske sončne ure je potrebno uro položiti v smeri vzhod-zahod tako, da je prečni del obrnjen zjutraj na vzhod, popoldan pa na zahod.

Vodna ura

  Da bi tudi ponoči in, ko je oblačno vreme vedeli koliko je ura, so Egipčani iznašli tudi vodno uro, ki je bila marmornata posodica v obliki vedra. Ta posoda se je praznila skozi drobno luknjico na dnu posode. Upadajoča gladina vode je na začrtani letvici v notranjosti posode beležila minevajoči čas.

 

MERJENJE ČASA S SVEČO
V srednjem veku so čas merili  spomočjo sveče, ki je dogorevala. Sveča je imela oznake, ki so predstavljale določen čas, npr. da je minila ena ura. Pogosto so imele v vosek ob določeni uri zataknjene kovinske kroglice, ki so padle na kovinsko posodo in s tem si lahko slišal, da je minila ura.

Budilka

Budilka na uri z zgorevanjem je bila videti tako, da si ob določenem času, ko si hotel, da te opomni, da je že čas, na tisto mesto zapičil žebljiček. Ko je ura dogorela je žebljiček padel na kovinsko posodo in si lahko slišal, da je čas, da vstaneš. 🙂 Če bi te takšna ura zbujala, bi verjetno zamujal v šolo 🙂

 

2. Preberi razlago in prepiši v zvezek

 Ure

Vodna ura, peščena ura, svetilka na olje, sveča s kroglicami … vse te ure so kazale samo določene časovne razmike. šele z odkritjem ure na pogon z utežjo in zobniškim prenosom na kazalce, merjenje časa ni bilo več odvisno od vremena in položaja Sonca.

Na KLIK si oglej slike ur in kako merimo čas.

Oglej si, kaj so krajša časovna obdobja in zapiši v zvezek.

Trenutni čas zapišemo v urah (h), minutah (min), sekundah (s).

Ura, minuta in sekunda so časovne enote s katerimi merimo trenutni čas in krajša časovna obdobja.

1 h = 60 min
1 min = 60 s        
1 h = 3600 s

 PRIMERI PRETVARJANJA:

Oglej si, kaj so daljša časovna obdobja in zapiši v zvezek.

Za daljša časovna obdobja uporabljamo merske enote dan, mesec, leto, tudi stoletje in tisočletje. En dan traja 24 ur. En mesec traja 28, 29, 30 ali 31 dni. Eno leto traja 12 mesecev, kar je 365 ali 366 dni.
1 leto = 365 dni (če je prestopno 366 dni)
1 mesec = 30 (31) dni (razen februarja)
1 teden = 7 dni
1 dan = 24 ur

Oglej si kako računamo s časom. pomagaj si tudi z drugo stranjo na iUčbenikih.

Rešeni zgledi – prepiši v zvezek

3. Povezave za dodatno delo

  • Dodatne naloge v iUčbenikih 1. stran, 2. stran, 3. stran Razporejene so po straneh od lažjih k težjim.
  • Če te res zanima, kako poteka merjenje časa, ki presega znanje OŠ, si lahko prebereš tukaj.

 

 

4. Domača naloga

Za doma naredi naloge iz SDZ str. 109, 110, 111/1,2,3,5,6,7
Neobvezne naloge so: 4, 8,10,11

 

(Visited 2.910 times, 3 visits today)